Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
V Evropski uniji je 1. januarja letos začel veljati zakon o minimalnem davku, po katerem bodo morali biti prihodki multinacionalk, ki bodo ustvarile več kot 750 milijonov evrov prihodkov na leto, obdavčeni z najmanj 15-odstotno davčno stopnjo. Gre za prelomno davčno zakonodajo na globalni ravni, ki je rezultat večletnih pogajanj med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in skupino 20-ih največjih gospodarstev sveta G20. Gre za to, da mednarodna podjetja dobičke ne bi več preusmerjali v države z nizkimi davčnimi stopnjami. O podrobnostih tega davka se je Rok Valenčič pogovarjal z davčno svetovalko Alenko Gorenčič.
Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O svoji težki življenjski preizkušnji in spoprijemanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja in poslanstva. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja se je z Igorjem Plohlom pogovarjala Brigita Mohorič.
Čeprav so pred nami zelo topli dnevi, bodo posledice letošnje pozebe na kmetijstvu ostale. Veliki temperaturni skoki in mrzla jutra ter s tem povezana tveganja za rastlinsko proizvodnjo spomladi niso več izjema. Pri tem so zlasti na udaru sadjarji. Ti lahko z različnimi agrotehničnimi ukrepi, kot je uporaba pripravkov za krepitev rastlin na osnovi alg oz. aminokislin, delno zmanjšujejo škodo, toda sadjarska panoga bi potrebovala učinkovito zaščito z oroševalno-namakalnimi sistemi, ki bi varovali pridelek ne samo ob večjih pozebah, ampak tudi v sušnih obdobjih. Tudi suše so namreč vedno pogostejša težava kmetijske pridelave. Preboja na tem področju ni zaradi birokratskih ovir na tem področju, opozarja Boštjan Kozole, direktor največjega sadjarskega podjetja Evrosad in predsednik Združenja za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z njim se je pogovarjala Jernejka Drolec. Kot kaže pa bo na ocene škode po aprilski pozebi treba še počakati.
60 let od jugoslovanskega sodelovanja v obsežni akciji reševanja spomenikov stare Nubije, ki jo je kmalu zatem poplavilo akumulacijsko jezero Asuanskega visokega jezu
Kako bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal, ali poznate Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah? Mogoče ste ga že obiskali, morda ste prebrali časopisni članek ali si ogledali kakšen drug medijski zapis o tem zanimivem kraju, lahko pa, da zanj slišite prvič. V Šmarju pri Jelšah imajo poleg drugih zanimivosti tudi znano romarsko cerkev, posvečeno zavetniku proti kugi sv. Roku, in do te cerkve vodi zelo opazna kalvarijska pot s kapelami, v katerih sta predstavljena trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Med zadnjo celovito obnovo kalvarije v začetku leta 2000 se je pojavilo vprašanje, kam naj po obnovi za stalno postavijo 45 restavriranih lesenih kipov iz kapel. V sodelovanju z župnijo Šmarje pri Jelšah je lokalna skupnost z evropskimi sredstvi rekonstruirala staro župnijsko gospodarsko poslopje in ga spremenila v muzej. Obiskovalci so si ga lahko prvič ogledali avgusta 2015, dokončno pa so ga uredili in slovesno odprli junija 2016. Na obisk muzeja vas vabimo v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
512 epizod
455 epizod