Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Ultrazvok V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?

Ob osmih Jernej Stritih: V Sloveniji je težko najti prostor za vetrnice

Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.

Studio ob 17.00 JEK 2 – finančno zahteven projekt, o katerem je še vedno malo informacij

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Intervju - Radio Sonja Gole: Na spremenjene zahteve okolja smo pripravljeni, saj imamo odlične sodelavce z znanjem, inovativnostjo in zavzetostjo

Dolgoletna generalna direktorica družbe Adria Mobil Sonja Gole se je s prvim marcem upokojila in vodenje enega vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških vozil prepustila nasledniku. Ko je pred 28imi leti prevzela vodenje podjetja, je bilo to v slabem finančnem stanju, blagovna znamka Adria je izgubljala vrednost, a so se s sodelavci lotili razvoja novih produktov s poudarkom na kakovosti, inovativnosti in s tem dviga imidža blagovne znamke. Podjetje je zapustila finančno stabilno, z rekordno prodajo in ekipo, ki naj bi podjetju zagotavljalo dodatno rast. S Sonjo Gole se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjal Jože Žura. Foto: Leon Vidic

Aktualna tema Nemški proizvodni potencial se krči

Vodilni nemški gospodarski inštituti so v spomladanski napovedi gospodarsko rast za letos popravili občutno navzdol. Jeseni so napovedovali 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, zdaj samo še 0,1-odstotno. Nekaj okrevanja vidijo v prihodnjem letu. Toda dolgoročni proizvodni potencial največjega evropskega gospodarstva se bo zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja zaposlenih še naprej zmanjševal. V industrijskih panogah, denimo kemijski, se tudi pozna zmanjševanje domačih proizvodnih zmogljivosti in selitev kapacitet v tujino. Plače v Nemčiji se zvišujejo, letos ekonomisti računajo z večjo kupno močjo in porabo. Nazadnje je višje plače in krajši delovnik izboril sindikat železniških strojevodij.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred evropskimi volitvami

Za sodelovanje v volilnih oddajah se morajo predstavniki kandidatnih list prijaviti najkasneje v treh dneh po poteku roka za vložitev list na DVK

Jutro na Prvem

Možgani na dlani ŠČEGETANJA Pisano na kožo

Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.

Radiosfera Na Kliniki Golnik dokazali povezavo med najtežjo alergično reakcijo in genetsko boleznijo

Mednarodno študijo s prebojnim odkritjem je vodil slovenski raziskovalec dr. Peter Korošec

Svetovalni servis Pospravljanje in urejanje domov

Ste se kdaj znašli v položaju, ko vas je neki prostor v vašem domu na neki način dušil? Nikoli ga zares kljub večkratnim poskusom niste uspeli pospraviti in urediti. Veselje ob pospravljeni garderobni omari ali kuhinjskih predalih je trajalo zgolj kratek čas. Kako pospraviti enkrat za vselej? Na to bo odgovorila gostja četrtkovega Svetovalnega servisa Tina Markun, certificirana svetovalka po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja in urejanja doma Marie Kondo. Čeprav ima sistem korenine na drugem koncu sveta, ga lahko preslikamo tudi v naše okolje.

Lokalni čas Dragonarji generala Maistra z Unca še peli tudi na dveh porokah potomcev Habsburžanov

Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.

Svetovalni servis Poreklo in kakovost medu

Ste vedeli, da je kar polovica medu, ki se prodaja na evropskem trgu, ponarejena? Zato je zelo pomembno, da izberete med, pri katerem je poreklo dobro znano in kakovost zagotovljena. Slovensko čebelarstvo se odlikuje po dobrih praksah in visokih standardih pridelave medu, poznamo tudi tri zaščitene sheme kakovosti na ravni EU: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kraški med in Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla. Kako izbrati kakovosten med in kako ga pravilno uporabljati, je v sredinem Svetovalnem servisu povedala Tina Žerovnik iz javne svetovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.

Radiosfera Autotech - od nogometa in odmetavanja snega do uspešnega podjetja

V tretji podjetniški Radiosferi bomo spoznali mladega podjetnika leta 2023, Seudina Softića, direktorja in ustanovitelja podjetja Autotech. Čeprav kot najstnik o podjetništvu ni sanjal, danes uspešno vodi podjetje z 28 zaposlenimi, ki se primarno ukvarja z robotizacijo in avtomatizacijo, sledijo pa tudi trendu pametnih tovarn in industrije 5.0.

Pod pokrovko Velikonočne jedi

Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.

Svetovalni servis Kaj storiti, če upravnik ne opravlja dobro svojega dela?

Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah se velikokrat srečujejo s številnimi izzivi in neznankami. Tudi glede upravljanja in plačevanja s sredstvi rezervnega sklada. V večstanovanjskih stavbah, ki imajo več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki izbrati tudi upravnika. Kaj storiti, če ta ne opravlja dobro svojega dela, in kako poteka njegova razrešitev? O tem v torkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal Matija Polajnar z Direktorata za stanovanja pri Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Radiosfera "Ugandčani so eni najprijaznejših ljudi"

Danes se odpravljamo na potovanje, in sicer v tropsko državo, ki leži na ekvatorju. Andreja Počkaj je izkušena solo popotnica, ki je prepotovala že 54 držav. Konec februarja se je za skoraj en mesec podala na potovanje po dveh afriških državah. Svojo pot je začela v Ugandi, tja se v naslednjih minutah odpravljamo tudi mi.

Drugi pogled Vladimer Boisa, Gruzija

Tokrat bomo spoznali drugi pogled nekoga, ki je s 17-timi leti prišel v Ljubljano, z našo državo pa je zdaj povezan že četrt stoletja. Gost oddaje Drugi pogled je izvrstni gruzijski košarkar, ki je bil ljubljenec ljubljanskega in slovenskega občinstva v zlatih letih košarkarskega kluba Olimpija. Vladimer Boisa se večkrat znajde v vlogi neformalnega ambasadorja Slovenije v Gruziji in Gruzije v Sloveniji. Trenutno opravlja dve službi, ob vinogradniško vinarski karieri je še podpredsednik Košarkarske zveze Gruzije. Pogovor je tekel o košarki, vinu, dežnikih in razumevanju besede domovina.

Torkov kviz Zamrzovalnik naj bo zapolnjen do dveh tretjin prostornine

Koncept konzerviranja hrane s pomočjo nizke temperature je znan že več stoletij, načini so se sicer skozi zgodovino spreminjali. Malo o zgodovini, predvsem pa o pravilnih postopkih zamrzovanja in odmrzovanja živil danes - to raziskujemo v Torkovem kvizu!

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Etični razvoj tehnologije

51 min

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

52 min

Položaj žensk v medijih

47 min

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

44 min

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

37 min

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

50 min

Informativne vsebine

Ob osmih Jernej Stritih: V Sloveniji je težko najti prostor za vetrnice

Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.

Jutranja kronika Državni zbor o interpelaciji zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh

Poslanke in poslanci bodo ves dan namenili obravnavnavi interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki jo je vložila SDS zaradi lanskega nakupa 13 tisoč prenosnih računalnikov za približno 6 milijonov evrov in pol. Ministrici očitajo nevestno delo in oškodovanje davkoplačevalcev. Druge teme oddaje: - Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo; človekoljubne organizacije opozarjajo, da je uničena večina zdravstvenega sistema na severu enklave. - Ob odprtju tedna slovenske drame nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo podelili igralki, avtorici besedil in pedagoginji Dragi Potočnjak. - Za kristjanke in kristjane se z vélikim četrtkom začenja sveto velikonočno tridnevje.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva OZN: V Gazi več genocidnih dejanj

Izraelske sile so v Gazi od začetka napadov izvedle več genocidnih dejanj, ugotavlja posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese. Med drugim gre za povzročitve hudih telesnih poškodb, namerno slabšanje življenjskih pogojev, sistematične poboje civilistov in uničenje kritične infrastrukture.

Radijski dnevnik Bombe, bolezni in lakota kosijo med Palestinci v Gazi

Razmere v Gazi so katastrofalne. Prebivalci umirajo ne le zaradi bomb, bolezni in lakote, ampak tudi med obupanimi poskusi, da bi se dokopali do humanitarne pomoči, ki so jo odvrgla letala. Opozorilom, da Izrael izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom, v več točkah pritrjuje poročilo posebne poročevalke Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja Francesce Albanese poudarja, gre za izraelsko državno politiko genocidnega nasilja nad palestinskim ljudstvom v Gazi. Druge teme: - Po petkovem terorističnem napadu na obrobju Moskve še vedno pogrešajo 95 ljudi - Stavki tako zdravnikov kot zaposlenih na upravnih enotah še ni videti konca - Kot kaže, bodo v prihodnje prepovedane arome v elektronskih cigaretah, vrata bodo zaprle kadilnice

Studio ob 17.00 JEK 2 – finančno zahteven projekt, o katerem je še vedno malo informacij

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Studio ob 17.00 Studio ob 17.00

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Aktualna tema Nemški proizvodni potencial se krči

Vodilni nemški gospodarski inštituti so v spomladanski napovedi gospodarsko rast za letos popravili občutno navzdol. Jeseni so napovedovali 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, zdaj samo še 0,1-odstotno. Nekaj okrevanja vidijo v prihodnjem letu. Toda dolgoročni proizvodni potencial največjega evropskega gospodarstva se bo zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja zaposlenih še naprej zmanjševal. V industrijskih panogah, denimo kemijski, se tudi pozna zmanjševanje domačih proizvodnih zmogljivosti in selitev kapacitet v tujino. Plače v Nemčiji se zvišujejo, letos ekonomisti računajo z večjo kupno močjo in porabo. Nazadnje je višje plače in krajši delovnik izboril sindikat železniških strojevodij.

Dogodki in odmevi Izrael še naprej bombardira Gazo, OZN o znakih genocida

Izrael kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov z zahtevo po takojšnji ustavitvi ognja v Gazi ni zmanjšal jakosti napadov v enklavi. Po petih mesecih spremljanja razmer v Gazi ugotavljamo, da obstajajo znaki, da Izrael izvaja genocid nad Palestinci, pravi posebna poročevalka Združenih narodov za palestinska ozemlja Francesca Albanese. Po njenih besedah so edina pot embargo na orožje in sankcije. Druge teme: - Sindikat Fides ob nadaljevanju stavke pričakuje opravičilo vlade za blatenje zdravnikov; danes znova stavkajo tudi zaposleni na upravnih enotah - Na severu trase tretje razvojne osi začeli vrtati predor Konovo-Velenje - Napoved nemške gospodarske rasti za letos le še 0,1-odstotna; strokovnjaki zaskrbljeni tudi zaradi staranja prebivalstva

Po Sloveniji Po Sloveniji

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Ob osmih John Marshall Callahan: Nato ostaja trdno zavezništvo

Po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju je pridružitev evroatlantskim integracijam postala zunanjepolitična prioriteta Republike Slovenije. Ta cilj je izpolnila leta 2004, ko je postala članica Nata in nato še Evropske unije. Od pridružitve Natu bo v petek minilo 20 let. Danes naše članstvo v severnoatlantskem zavezništvu pogosto jemljemo za samoumevno, ni pa izjema niti razmislek, če je to sploh smiselno in koristno. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih se je Matej Hrastar o varnosti vzhodne Evrope, slovenskih pomislekih in (ne)izpolnjevanju zavez ter prihodnosti zavezništva, ki je že zdaj mnogo večje, kot je bilo ob slovenskem vstopu pogovarjal z Johnom Marshallom Callahanom, izrednim profesorjem za mednarodne odnose na kolidžu New England v ameriški zvezni državi New Hampshire.

Podkasti

Prvič Klikam

Pornografija je samo en klik stran. Čeprav ta ni namenjena mladim, jo veliko otrok prvič vidi že v osnovni šoli. Pornografija ne prikazuje resnične spolnosti, pravilno ugotavljajo mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in se spominjali, kdaj so sami prvič kliknili na pornografske posnetke oziroma jim jih je pokazal nekdo drug. Pogovarjali so se brez dlake na jeziku, zato naj mlajši od 12 let oddajo poslušajo ob spremstvu staršev ali skrbnikov.

Umetnost možnega (Pre)zgodnja predvolilna pomlad – Miha Orešnik (N1 Slovenija) in Luka Mlakar (Večer)

Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …

Prvič Čutim

Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.

Na pravi strani "Enakost je nova normalnost"

Na pravi strani so bile tokrat letošnje prejemnice nagrade Mesta žensk »Ženske o ženskah«. Sonja Lokar, Dijana Matković, Tea Hvala, Tjaša Črnigoj in kolektiv Rejv utopija. Posameznice, ki jih odlikuje pogum in prizadevanje za boljši, pravičnejši svet so spregovorile o številnih aktualnih problemih naše družbe. V podkastu, ki žensk ne pripušča h glasu le ob osmem marcu, tudi o tem zakaj je treba nenehno opozarjati na že pridobljene pravice, kako težko je o enakosti spolov govoriti v ruralnem okolju kot tudi o tem, zakaj je treba javni prostor očistiti nasilja, diskriminacije in nadlegovanja.

Srce bije za posel Marko Bitenc, Medicinski center Ljubljana

Gost 25. epizode Srce bije za posel je lastnik zasebne klinike Medicinski center Ljubljana Marko Bitenc. Je zagovornik javnega zdravstva, ki pravi, da bi morali biti vsi državljani glede na višino našega BDP-ja deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Letos bomo porabili 7 milijard evrov za plačevanje zdravstvenih programov, zato razloga za čakalne dobe ni. Kje v državnem sistemu je torej težava? In kakšen je njegov pogled na zdravniško stavko? Od odgovorov ste stran le klik.

Prvič Sem

Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.

Na pravi strani Intervju s predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar

8. marca, na mednarodni praznik žensk, je bila Na pravi strani predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. V poglobljenem intervjuju z voditeljico Tito Mayer je predsednica republike spregovorila o najbolj perečih problemih, ki zadevajo kar polovico našega prebivalstva; o revščini žensk, o nasilju nad ženskami, o plačni neenakosti in diskriminaciji, o reproduktivnih pravicah ter o spolnih stereotipih in krivicah. Pa tudi o položaju žensk v Evropi, v Ukrajini ter o genocidu v Gazi in tamkajšnji vojni proti ženskam in otrokom. Predsednica republike je med drugim spregovorila tudi o položaju žensk v politiki ter opozorila na pomen enakosti spolov in na moč žensk spreminjati družbo na bolje.

Evolucija užitka Odkar sem na OnlyFans, mam dost časa za študij

Seksualno delo vključuje marsikaj, od trgovine z ljudmi in zlorab do nastopanja v feminističnih pornografskih filmih, ki so lahko tudi emancipatorna izkušnja.

Prvič Zatreskani

Ljudje si ne izbiramo, kdo nas privlači. Lahko nas privlačijo osebe drugega ali istega spola. Ko govorimo o tem, kdo nas privlači, govorimo o spolni umerjenosti. Mladi, ki bodo v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice, se bodo pogovarjali o tem, kako so ugotovili, kdo jih privlači, kako so svojo spolno usmerjenost razkrili in jo še razkrivajo drugim. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.

ApolloLajka Pristanek Odiseja na Luni, razvoj Starshipa in drugi pospeški vesoljskega sektorja - Matevž Dular, Tomaž Zwitter

Podjetje Intuitive Machines se je s pristankom sonde Odisej uspešno vpisalo v zgodovino kot prvo zasebno podjetje, ki mu je uspelo pristati na Luni. Kaj se je pri tem vendarle zalomilo in zakaj? Kaj prinaša intenzivni vstop zasebnega sektorja na področje vesolja? Vsekakor je povedno, da so zasebniki (beri: SpaceX) vsaj področje dostopa do vesolja temeljito pretresli, pocenili in obenem pomnožili polete v orbito. Zakaj je pravzaprav Falcon tako zanesljiv, kako poteka razvoj Starshipa in kaj novega prinaša Vulcan Centaur? Je satelitov v orbiti morda že zdaj preveč in kako je z idejami o rudarjenju asteroidov, s tovarnami v orbiti in še številnimi drugimi zamislimi za novo vesoljsko dobo. Gosta sta tokrat dva: prof. dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo UL in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL.

Srce bije za posel Nevenka Kržan, Luka Koper

Gostja 24. epizode Srce bije za posel je predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Kriza v Rdečem Morju se nadaljuje cene za prevoz kontejnerja so čez noč poskočile s 1500 do 2000 na 6000 do 7000 dolarjev na kontejner – kaj to pomeni za poslovanje našega pristanišča? Luka čaka na dokončanje drugega tira – se nam obeta še en vzporedni tir? Kaj pa gradnja tretjega pomola, ki bo segala na območje Ankarana? S sogovornico tudi o drogah in eksotičnih gostih v našem pristanišču.

Iz glasbenega uredništva

Godbe z zgodbo Skladbe iz muzikalov Andrewa Lloyda Webrra

Godbe z zgodbo so posvečene enemu najuspešnejših skladateljev glasbe za muzikale. Andrewu Lloydu Webbru, ki je 22. marca praznoval 76. rojstni dan. Andrew je ustvaril 22 muzikalov, zadnjega Pepelka so na oder postavili leta 2021. V svoji zbirki nagrad ima več kot 26. nagrad, tudi oskarja, zlati globus,nagrade grammy in gledališke nagrade Tony. Ker so vsi njegovi muzikali izredno komercialno uspešni, je tudi eden najbogatejših skladateljev na svetu. Čeprav ga mnogi kritizirajo, da je njegova glasba populistična, pa je skrivnost njegovega uspeha prav melodičnost ,ter spretno in obrtniško mešanje različnih glasbenih slogov- od rocka, popa, countryja, do klasične glasbe . V Godbah z zgodbo pa poslušamo nekaj uspešnic iz muzikalov Evita, Jezus Kristus super star, Fantom iz opere Bulvar somraka in Mačke.

41 stopinj vročine Rapsodija v modrem

V oddaji poslušamo skladbi Melody for Melonae (Jackie McLean/Peter Herborn) ter Rapsodijo v modrem (George Gershwin) - solist pianist Luiz de Moura Castro.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Glasba z okusom, Marko banda v doživetju

Marko banda je zasedba, ki odraža skupno rast že več kot tri desetletja, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati. V zasedbi Marko banda na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele le še v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Plesne viže so v vsebinskem jedru in kažejo na zlivanje posebnosti osrednjeslovenskega, avstrijskega oz. nemškega in madžarskega prostora, ki je izrazno samosvojost našel v Prekmurski ljudski glasbi. Zgodovina prekmurske duše dobiva svoj izraz v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki teče v živo iz Doma kulture Kamnik.

Etnofonija Ramzi Aburedwan & Dal’Ouna Ensemble: Oyoun Al Kalam

Ramzi Aburedwan & Dal’Ouna Ensemble: Oyoun Al Kalam. Povratek albuma prvenca cenjenega palestinskega glasbenika in njegove zasedbe. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/03/21/ramzi-aburedwan-dalouna-ensemble-oyoun-al-kalam/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 24. 3. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 24. 3. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer JOHN MOORE & FRIENDS (BLUEGRASS ETC.) V KONCERTU NA PRVEM (UREDNIK: JANE WEBER)

Trio Bluegrass Etc. - kitarist in mandolinist John Moore, bendžoist in goslač Dennis Caplinger in basist Wally Barnick - na koncertih zveni tako sveže, da nehote spominja na najboljše nastope Billa Monroeja in drugih velikanov bluegrassa. Glasba te odlične zasedbe je dosledno podrejena jasnim in strogim zahtevam bluegrassa. Izumitelj te razmeroma mlade zvrsti Bill Monroe je bil sijajen glasbenik; vedel je, da mora biti v bluegrassu navzoča popolna tehnika z veliko občutkov. Prav takšna pa je tudi glasbena vizija Johna Moora in njegovih prijateljev. Moorova kitara skoraj nikoli ni v ospredju, a njene strune zvenijo, kot bi nanje brenkal Riley Puckett ali kak drug kitarist iz zakotne hribovske vasice; nič manj razburljivo ni tudi virtuozno igranje drugih dveh glasbenikov. Glasba skupine Bluegrass Etc. je izjemno zanimiva tudi po vokalni plati - radi jo boste poslušali vsi, ki prisegate na ubrano petje skupine Crosby, Stills & Nash - in repertoarju pesmi, kot so: Oklahoma Borderline, October Rose, Jamaica Farewell in Ridin’ My Thumb To Mexico, ki se jim bluegrassovska zvočna preobleka še kako prilega. Trio Bluegrass Etc. je po mnenju navdušencev ena najboljših zasedb v današnjem bluegrassu, v glasbeni zvrsti, ki jo pri življenju ohranjajo tako karizmatični in vplivni glasbeniki, kot so dobroist Jerry Douglas, mandolinist David Grisman, banjoist Bela Fleck in kitarist David Grier. To bo še ena lepa priložnost za srečanje z mogoče najbolj hedonistično zvrstjo ameriške glasbe. Želimo vam prijetno poslušanje. Tonski mojster je bil Zoran Crnkovič, oddajo pa je pripravil Jane Weber. Igrajo vam John Moore in njegovi prijatelji iz skupine Bluegrass Etcetera.

Prva vrsta Regina Mänd & Andreas Krambias

Prva vrsta na Kavč festivalu. V Studiu Hendrix v Kopru nastopata Regina Mänd (violina, vokal) in Andreas Krambias (lutnja, ud, vokal). Program: Trad.: Sousta & Ringvalts Trad.: Set of labajalg tunes Trad.: Esira to milo & Ööbik Trad.: Wedding marches Trad.: Lullaby Trad.: Kasatsk

Pesem v žepu Andrejka Možina, Violoncelli Itineranti: Besede ne ubogajo več

V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Večer s pevcema Emo Prodnik in Matjažem Mrakom

27. marca bi praznovala rojstni dan Ema Prodnik, za številne poznavalce ena najboljših, če že ne najboljša pevka narodno-zabavne glasbe. Posvečamo ji prvi del oddaje. Drugi del pa pripada slavljencu, ki tudi praznuje v kratkem, izjemnemu pevcu, klarinetistu in baskitaristu Matjažu Mraku, sicer akademskemu glasbeniku, ki je vse do odhoda v pokoj igral v Orkestru slovenske policije, ob tem pa bil član marsikatere narodno-zabavne zasedbe (če omenimo samo ansamble Gašperji, Gregorji in seveda Štajerskih 7, trenutno pa je zelo vpet v delo Tria Roberta Smolnikarja). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Prva vrsta El Revire Duo (Kavč festival 2024)

Prva vrsta na Kavč festivalu. V Knjigarni Sanje v Ljubljani nastopa zasedba El Revire Duo - Sabrina Destefanis in Walter Ratto. Program: - Gustavo Leguizamon y Castilla: Balderrama - Atahualpa Yupanqui: Chacarera de las piedras - Carlos Almaran: Historia de un Amor - Vinicius de Moraes y Carlos Antonio Jobim: Agua de beber - Pedro Laurenz: Milonga de mis amores - Astor Piazzolla: Libertango - Miguel Matamoros: Lagrimas Negras - Carlos Caceres: Tango Negro

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Tačke vedno tečejo domov

Sredi gozda nekdo joka … Zajček, ki nima toplega doma … Pripovedujeta: Barbara Lapajne in Brane Grubar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.

Lahko noč, otroci! Gašper in črka Z

Gašper se je skril v abecedo … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Prvič Klikam

Pornografija je samo en klik stran. Čeprav ta ni namenjena mladim, jo veliko otrok prvič vidi že v osnovni šoli. Pornografija ne prikazuje resnične spolnosti, pravilno ugotavljajo mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in se spominjali, kdaj so sami prvič kliknili na pornografske posnetke oziroma jim jih je pokazal nekdo drug. Pogovarjali so se brez dlake na jeziku, zato naj mlajši od 12 let oddajo poslušajo ob spremstvu staršev ali skrbnikov.

Lahko noč, otroci! Tudi živali sanjajo

So na tem svetu taka mesta, ki jih ne doseže cesta ... Pripovedujeta: Iva Zupančič in Milan Štefe. Napisal: Feri Lainšček. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Lahko noč, otroci! Pomladni sejem

Na livadi so se zbrala drevesa, da bi jih pomlad odela v najlepša oblačila … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Marko Kravos. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

RIO radijska igra za otroke Boris A. Novak: Mala in Velika luna

Glasbena igra iz leta 1985 na poetičen način pripoveduje o rojstvu lune na nebu in o njeni rasti. Pojavu, ki ga lahko vsak mesec spremljamo na nebesnem svodu. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Severnica – Jerica Mrzel Luna – Maja Sever Komet – Jože Mraz Piratski kapitan – Aleš Valič Piratski krmar – Dare Valič Kuža, ki laja na luno – Niko Goršič Sonce – Miha Baloh Zaljubljeni maček – Janez Hočevar Zaljubljena muca – Jožica Avbelj Zvezdogled – Milan Kalan Snohodec – Zvone Hribar Gospod Falzet – Vojko Zidar Gospa Basova – Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1985.

Lahko noč, otroci! Radost; Življenje

Enodnevnica se veseli edinega dne življenja … Pripoveduje: Jerca Mrzel. Avtorja: Zlata Vidaček. Niko Grafenauer. Prevedel: Ivan Minatti. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Huda muska Tinkara Kovač

Primorska pevka, flavtistka in kantavtorica Tinkara Kovač je ena bolj prepoznavnih glasov, na domači glasbeni sceni. V svoji bogati glasbeni karieri, ki traja že 27-to leto je osvojila številne nagrade, nastopila na vidnejših festivalih doma in v tujini ter sodelovala z nekaterimi svetovnimi glasbenimi imeni. Ob posebni priložnosti, ob ponovni izdaji njenega tretjega albuma O-range se je z njo pogovarjal Andrej Prezelj.

Kulturomat Festival Bobri

Letos že šestnajstič zapored poteka festival Bobri. Na festivalu se otroci in mladi lahko udeležijo kulturno-umetniških prireditev in delavnic. Tudi Kulturomat se je odpravil na eno od predstav, in sicer v Plesni Teater Ljubljana. Ogledali smo si predstavo Alma, ki govori o Almi Karlin, celjski popotnici in pisateljici. Več pa v Kulturomatu!

Hudo! Gorski in BMX kolesarji iz KD Rajd

Tokratni Hudo! je bil kolesarsko obarvan. V studiu so se nam pridružili gorski in BMX kolesarji iz ljubljanskega Kolesarskega društva Rajd – Lovro, Rožle, Dimitrij, Nejc, Pia, Arne in njihov trener Miha Jakopič in nam predstavili svoj šport ter nas odpeljali na svoje treninge in tekmovanja ter nam razkrili, kako je s kolesom leteti po zraku in kako se kljub visokim hitrostim, ki jih dosegajo, varno peljejo čez spuste.

Zakajček Zakaj vidimo luno bele barve in različnih oblik?

Danes v Ringaraji navijamo za naše športnike in poslušamo pravljice – te lahko vsak večer slišite na našem Prvem programu ob 19.45 v oddaji Lahko noč, otroci in kadarkoli tudi v naših Podkastih – kjer najdete tudi našo stalno rubriko Zakajček. Danes bomo v njej pogledali v nebo, kjer med drugim vidimo tudi luno. Kakšne barve je? In kakšnih oblik …? O tem v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in njenimi sogovorniki.

Naše skupnosti

Sami naši Kampanja proti maščevalni pornografiji, Borba v Mladinskem gledališču in program Mi med drugimi, drugi med nami na OŠ Martina Slomška na Vrhniki

Za oddajo Sami naši smo nocoj obiskali osnovno šolo Martina Slomška na Vrhniki, kjer so pripravili program z geslom »MI MED DRUGIMI, DRUGI MED NAMI«. Govorili smo tudi s Sendi Bakotić in Vando Velagić, ki sta se pridružili predstavi "Borba" v Mladinskem gledališču. Gostimo tudi Vanjo Macanović iz Avtonomnega ženskega centra, ki nam bo predstavila njihovo kampanjo "Zakuni se u zakon".

Naše poti Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo v izobraževanju

Kljub številnih programom in ukrepom na področju vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji številni izzivi ostajajo. Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo, saj so še vedno zaposleni na delovnem mestu spremljevalca gibalno oviranih oseb. Premiki v izobraževanju se kažejo v okoljih, kjer so otroci vključeni v programe predšolske vzgoje. Zavili bomo še v Kočevje, kjer smo preverili, v katere izobraževalne programe se vključujejo odrasli Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika, ki bo tokrat posvečena mednarodnemu dnevu poezije.

Sotočja 'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?

Slovencem po svetu Maja Daniel: ”Pomembna naloga bo tudi predstavitev Slovenije širši javnosti v Frankfurtu”

Ustavili smo se pri slovenskih rojakih v nemškem Frankfurtu in se pogovarjali z novo predsednico slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava Majo Daniel, naša gostja je bila tudi nova predsednica Društva VTIS- v tujini izbobraženih Slovencev Bojana Selinšek, ki že nekaj let živi v Londonu kjer je strokovnjakinja na področju podatkovne znanosti v onkologiji. Zabeležili pa smo tudi dogajanje med rojaki v švedskem mestu Malmö, kjer se pripravljajo na zaznamovanje 50 letnice slovenskega društva Planika.

Sami naši Dvojezičnost, poezija in tetovaže

V oddaji Sami naši tokrat lahko prisluhnete zgodbi o Dejanu Kobanu, slovenskem pesniku, umetniku in založniku črnogorskih korenin, ki je pred kratkim sodeloval pri izjemnem literarnoumetniškem projektu. Preostanek oddaje pa namenjamo dvojezičnosti. Potem ko je Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti na 24. redni seji potrdila izjavo »Poučevanje maternih jezikov otrok priseljencev v slovenskih osnovnih in srednjih šolah«, v kateri meni, da uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, kot je predviden[o] v 5.a členu (...), ne deluje v korist slovenski državi in njenim prebivalcem, smo raziskali, kaj pomenita dvojezičnost in učenje tujih jezikov za otroke, ne glede na to, iz katerega dela sveta ti jeziki so. Govorili smo z otroki Osnovne šole Ledina, ki se učijo bosanščino, ter s strokovnjaki za jezik. V prvem prispevku pa boste slišali, kaj o tem meni psihologinja in doktorica psihoterapevtske znanosti Tjaša Maksimilijan Kos ter kako dvojezičnost funkcionira v družini Vella-Ždrale.

Naše poti V Kočevju za uspešnejše vključevanje Romov v družbo stavijo na mlade

V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.

Sotočja Meje, ki so jih v zgodovini postavile meje, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?

Slovencem po svetu "Obdani smo z morjem, ljudje so prijazni, ne vtikajo se vate"

V tokratni oddaji gremo na Irsko. Koliko Irci poznajo Slovenijo, kaj slovenskega jim je najbolj všeč in ali je res, da tako radi zahajajo v pube? O tem smo se pogovarjali s Špelo Petohleb, ki že 9 let živi na Irskem. Slišali boste, kako dejavni so na pragu pomladi Slovenci v Luksemburgu. Predstavljamo Ljubezen na daljavo - knjigo o Aleksandrinkah, ki prek pisem moža ženi, ki je morala na delo v oddaljeni Egipt, odstira njegovo osamljenost in krutost okoliščin ločitve ljubeče družine. Napovedujemo pa tudi dejavnosti slovenske ženske vokalne skupine Plamen iz Kanade.

Sami naši Smiljana Marinović na svetovnem prvenstvu osvojila 6 medalj, novi album skupine Jimmy Barka Experience, predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši pogovorili s Smiljano Marinović, ki je na veteranskem svetovnem prvenstvu v Dohi osvojila 4 zlate in 2 srebrni medalji. Po športnih utrinkih bo čas za glasbo. Izšel bo namreč težko pričakovani album skupine Jimmy Barka Experience. Dober razlog, da jo obiščemo. Za konec pa smo pustili resnejšo temo. Govorili bomo o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ.

Naše poti Diskriminacija proti Romom v Prekmurju ostaja prikrita ali neprijavljena

Na zaključni konferenci mednarodnega projekta Help to Opportuinities (H2O) so predstavili projektne rezultate in raven zdravstvene pismenosti v 8 državah Evrope. Tekom raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta, so ugotovili, da je veliko pripadnikov romske skupnosti še vedno diskriminiranih pri dostopu do zdravstvenih storitev. Združenje Epeka je predstavilo poročilo o odpravi ovir za Rome pri uveljavljanju njihovih pravic v primerih diskriminacije. Izvedli so širšo raziskavo, v Sloveniji jo je izvedla Melisa Gutmman, drugače magistrica socialnega dela. V raziskavo je vključila 40 posameznikov Romov, ki so se v preteklosti že srečali z diskriminacijo. Mesec marec je mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, tretjemu najpogostejšemu raku pri ženskah in četrtemu pri moških. Pogovarjali smo se z Martinom Ranflom, dr.dent.med, specialist javnega zdravja, predstojnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota.

Sotočja 'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

454 epizod

Naj skoki živijo, Stare gre adijo, Kangler ma osla, Pojbič pa "svijo".

51 min

Moj črni Bitcoin ne rabi osla...

51 min

Nabiramo vsi, Odermatt in mi

51 min

Golob na olje, osel v vesolje - Odiseja 2024

53 min

Bratovščina Sinjega Goloba 2 - "Osel gre samo enkrat na Bled"

52 min

Končno smo videli pravi obraz, Sv. Dominika meri za nas

52 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Možgani na dlani ŠČEGETANJA Pisano na kožo

Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.

Storž "Ista gora je vsakokrat malo drugačna."

Hribi, raziskovanje, vodništvo - gospod Stane Soklič pravi, da ga vse to ohranja mladostnega, zdravega in vedno znova pripravljenega na nove izzive, čeprav na že znanih poteh. "Lahko grem znova in znova na isto pot, pa doživetje nikoli ne bo enako," pravi. Če ga vprašate, kam na potovanje, izstreli "Na Korziko!". Katere poti in hribi so mu še posebej ljubi in kako se je pred tridesetimi leti vse skupaj začelo, pa boste izvedeli v naslednjih minutah. Gospoda Staneta Sokliča je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Radiosfera Na Kliniki Golnik dokazali povezavo med najtežjo alergično reakcijo in genetsko boleznijo

Mednarodno študijo s prebojnim odkritjem je vodil slovenski raziskovalec dr. Peter Korošec

Svetovalni servis Pospravljanje in urejanje domov

Ste se kdaj znašli v položaju, ko vas je neki prostor v vašem domu na neki način dušil? Nikoli ga zares kljub večkratnim poskusom niste uspeli pospraviti in urediti. Veselje ob pospravljeni garderobni omari ali kuhinjskih predalih je trajalo zgolj kratek čas. Kako pospraviti enkrat za vselej? Na to bo odgovorila gostja četrtkovega Svetovalnega servisa Tina Markun, certificirana svetovalka po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja in urejanja doma Marie Kondo. Čeprav ima sistem korenine na drugem koncu sveta, ga lahko preslikamo tudi v naše okolje.

Ob osmih Jernej Stritih: V Sloveniji je težko najti prostor za vetrnice

Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.

Ultrazvok V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?

Lokalni čas Dragonarji generala Maistra z Unca še peli tudi na dveh porokah potomcev Habsburžanov

Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.

Jutranja kronika Državni zbor o interpelaciji zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh

Poslanke in poslanci bodo ves dan namenili obravnavnavi interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki jo je vložila SDS zaradi lanskega nakupa 13 tisoč prenosnih računalnikov za približno 6 milijonov evrov in pol. Ministrici očitajo nevestno delo in oškodovanje davkoplačevalcev. Druge teme oddaje: - Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo; človekoljubne organizacije opozarjajo, da je uničena večina zdravstvenega sistema na severu enklave. - Ob odprtju tedna slovenske drame nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo podelili igralki, avtorici besedil in pedagoginji Dragi Potočnjak. - Za kristjanke in kristjane se z vélikim četrtkom začenja sveto velikonočno tridnevje.

Duhovna misel Milan Knep: Ljubite se med seboj

Sodobna družba je prenormirana z zakoni, podzakonski akti in odloki; utapljamo se v nepreglednem morju predpisov. Takoj, ko gre v politiki, sodstvu in poslovnem svetu kaj narobe, nadrejeni uvedejo nove kontrolne mehanizme. Vsak eksces družbo opozori, da stvari niso bile dovolj natančno opredeljene, kar privede do zahteve po okrepitvi nadzora. Praksa vedno znova pokaže, da inšpekcijske službe na pol spijo, svoje delo pa opravljajo selektivno in površno, korupcija pa se navkljub vsem ukrepom samo še razrašča. Zakaj množenje zakonov ne prinaša sadov? Ker nihče nikomur ne zaupa. Celo pari, ki naj bi se poročali iz ljubezni, zaradi medsebojnega nezaupanja sklepajo predporočne pogodbe. Družbenega veziva ni več, smo samo še posamezniki, ki bijemo boj vsakega z vsakim. Ni čudno, da se v zrelih letih mnogi umaknejo v popolno zasebnost, kjer jim namesto sozakoncev delajo družbo kužki in mucki. Ta uvod v duhovno misel za veliki četrtek sem naredil zato, da bi pokazal na popolnoma drugačen model odnosov, ki ga je pri zadnji večerji demonstriral Jezus. Njemu in apostolom je bilo tisto noč nedvoumno jasno, da se bliža ura, ko bodo Jezusa prijeli, ga sodili in usmrtili. Juda Iškarjot, eden od udeležencem omizja zadnje večerje, je izdajo že konkretiziral, nadaljevanje Jezusovega prijetja je bilo samo še tehnično vprašanje. Jezus je imel za druženje z apostoli na voljo komaj še nekaj ur. Pričakovali bi, da jim bo dal vsaj osnovna navodila, kako naj po njegovi usmrtitvi nadaljujejo njegovo delo. Toda v roke jim ni dal nobenega besedila svojih naukov, da bi se lahko pozneje, ko ga ne bo več med njimi, sklicevali nanj. Ni spregovoril niti o najosnovnejših obrisih institucije, bodoče Cerkve, ki naj bi povezovala njegove učence in vse, ki se jim bodo pridruževali v naslednjih desetletjih in stoletjih. Z vidika modernističnega razmišljanja bi se vprašali, ali se je Jezus v urah, ko se je poslavljal, sploh zavedal, kaj dela. Še kako dobro. Jezus je bolj kot kdor koli drug vedel, da je vse odvisno od ene bistvene stvari. O tem bistvenem je sv. Janez zapisal: Ker je Jezus vzljubil svoje, jim je izkazal ljubezen do konca. Vsakemu posebej je umil noge in nato rekel: Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. Ljubite se med seboj. V zavesti, da bodo učenci zaradi človeške slabosti to naročilo težko izpolnili, jim je obljubil dar Svetega Duha, ki jim bo dal moč za življenje v ljubezni, obenem pa jih bo učil in spomnil vsega, kar so nekoč skupaj doživeli in spoznali. Kajti samo tam, kjer ljubezen poraja zaupanje, ljudje predpise ponotranjijo in upoštevajo.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt