Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Težave slovenskega gradbeništva

Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje

Intervju - Radio Nataša Kramberger: Kako je možno, da v tako majhni državi obstaja tako velik prepad med urbano in ruralno kulturo?!

Nagrajena pisateljica, kolumnistka in eko-kmetovalka nalije čistega vina meščanom, ki nočejo razumeti kmetov, in kmetom, ki nočejo razumeti meščanov

Aktualna tema Položaj žensk v poklicih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike

Družbena pričakovanja, predsodki in spolni stereotipi so glavni razlogi za neenake možnosti žensk v znanosti, ki so jih izpostavile udeleženke okrogle mize. Ta je potekala včeraj v ljubljanski mestni hiši, in sicer v okviru cikla WISE 2024, katerega namen je reševanje spolne neenakosti v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, in o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, v tokratni Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.

Aktualna tema Slovensko gospodarstvo osvaja Kitajsko

Ob uradnem obisku zunanje ministrice Tanje Fajon na Kitajskem je v to azijsko velikanko odpotovala tudi največja gospodarska delegacija v zadnjih 15 letih. Približno 50 podjetij – od Luke Koper, Krke, Pošte Slovenije, Hisense Gorenje, do Cosylab in turističnih podjetij. Gospodarsko sodelovanje med državama se krepi, menjava je presegla 7 milijard evrov, a skoraj v celoti na račun našega uvoza s Kitajske. Obisk je tudi poskus, da bi to vsaj nekoliko uravnotežili. O gospodarskih trendih, priložnostih in očitkih na račun presežne kitajske proizvodnje in dumpinških cen smo se pogovarjali s predsednikom slovensko-kitajskega poslovnega sveta Žigom Vavpotičem, najprej pa nam je glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc orisal značilnosti dozdajšnjega gospodarskega sodelovanja in gospodarski pomen Kitajske za Slovenijo.

Prvi na obisku Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Svetovalni servis Električna kolesa

Ko govorimo o elektromobilnosti, imamo najpogosteje v mislih električne avtomobile ali električne skiroje, a dejstvo je, da je v zadnjih letih pravi razmah doživel tudi trg električnih koles; po podatkih Statističnega urada smo leta 2017 uvozili nekaj manj kot 1.500 električnih koles, 4 leta pozneje pa že več kot 16.000. Glede na številne kategorije in podkategorije električnih koles ter vse večje število proizvajalcev in modelov, je izbira najprimernejšega kolesa vse prej kot lahka naloga. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu električnega kolesa in pri njegovem vzdrževanju, kako je z življenjsko dobo baterije, dobavljivostjo e-koles in njihovo ceno? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Uroš Brezovec, predsednik društva električnih kolesarjev Slovenije.

Radiosfera Kako posnameš skriti čas?

Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.

Svetovalni servis O pravicah iz invalidskega zavarovanja z direktorjem ZPIZ Marijanom Papežem

V sredinem Svetovalnem servisu na Prvem smo se posvetili pravicam iz invalidskega zavarovanja. Komu pripada invalidska pokojnina, nadomestilo za invalidnost in invalidnina za telesno okvaro? Na konkretna vprašanja poslušalk in poslušalcev odgovarja generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež.

Radiosfera Nasin zajtrk: Slovenci so najtežje našli dimljen tofu in korenino peteršilja

Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Iz Houstona so se nam oglasili mentorja Katarine Smole in Andrej Molk, študenta živilstva in prehrane Anže Jarc in Mark Jeraj ter Hana Wolf in Aljaž Ritmanič, študenta gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.

Pod pokrovko Sadež, ki ga imajo nekateri za kraljevskega, drugi pa ga ne želijo niti poskusiti

V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.

Svetovalni servis Koraki do domače naravne kozmetike

Iz katerih sestavin lahko naredimo domačo, enostavno in učinkovito kozmetiko? To bo vprašanje torkovega Svetovalnega servisa, na katero bo odgovorila gostja Tanja Sluga iz Hiše Nature. Povedali bomo, kako doma iz enostavnih sestavin narediti recimo balzam za ustnice, masko za obraz ali gel za tuširanje. Ozrli se bomo tudi na police trgovin, kjer je vse več raznih bio in eko izdelkov.

Radiosfera Slovenski jezik in kulturo v ostalih evropskih državah poučuje približno 45 učiteljev

Torkovo Radiosfero bomo posvetili slovenskemu jeziku, ki se ga učijo otroci in tudi odrasli slovenskih korenin v slovenskih dopolnilnih šolah, organiziranih v evropskih državah. V letošnjem šolskem letu tovrstni pouk poteka v 21 evropskih državah, obiskuje ga približno dva tisoč učencev (od tega je več kot 1000 otrok). Slovenski jezik in kulturo v tujini poučuje približno 45 učiteljev, ki so se pred dnevi v organizaciji Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Zavoda za šolstvo zbrali tudi na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji. O učenju in poučevanju slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v tujini več Lili Brunec, ki se je pogovarjala z učiteljico Petro Jan Likar, ki prihaja iz Bruslja in poučuje na širokem območju v Belgiji in Luksemburgu.

Drugi pogled Keiko Miyazaki, Japonska

Tokrat smo v Celju obiskali japonsko akademsko slikarko, ki pri nas živi že od leta 2006. V tamkajšnji Galeriji sodobne umetnosti je prav te dni na ogled njena prva večja samostojna razstava. V njej nastavlja ogledalo sodobni družbi z različnimi mediji: z risbo, fotografijo, videoposnetkom in instalacijami. Spoznali bomo Keiko Miyazaki.

Torkov kviz Turbulence v zraku bodo pogostejše

Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Jutro Švegl in Videmšek o iranskem napadu: vse oči so uprte v Izrael

Ob iranskem napadu na Izrael se porajajo številna vprašanja, kaj ta odziv pomeni za bližnji vzhod, stabilnost regije in seveda za svet. »Vse oči so uprte v Izrael,« je poudarila naša dopisnica Karmen Švegel, ni pa v tem trenutku še znano, kako bo Izrael odgovoril. Ameriški predsednik Biden je poudaril, da ZDA ne bodo sodelovale pri morebitnem napadu na iransko ozemlje. Boštjan Videmšek pa poudarja, da je vendarle potrebno ob vseh aktualnih napetostih med Izraelom in Iranom potrebno postaviti na prvo, drugo in tretje mesto dogajanje v Gazi, in ocenjuje, da smo v tem trenutku vendarle priča taktičnemu dvobojevanju in ne uverturi v velik vojaški spopad.

Svetovalni servis Varno v gore

Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.

Več

Ob osmih Borčić Bernard: Tudi velika volilna udeležba (še) ni odnesla Plenkoviča

Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je Hrvaška demokratična skupnost dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj jevečina političnih strank že vnaprej napovedalo, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčič Bernard.

Jutranja kronika Unija podprla nove sankcije proti Iranu po njegovem napadu na Izrael

Unija bo zaradi napada na Izrael uvedla nove sankcije proti Iranu, so se prvi dan zasedanja strinjali evropski voditelji. Kot je pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nameravajo sankcionirati podjetja, ki so pomembna za izdelavo dronov in raket. Voditelji so tudi pozvali h končanju spopadov v Gazi ter poudarili nujnost dobave sistemov zračne obrambe Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Na včerajšnjih hrvaških parlamentarnih volitvah je slavila HDZ premierja Andreja Plenkovića. Ta je napovedal, da se bodo koalicijski pogovori začeli že to jutro. Kot je poudaril, je ključna naloga zagotoviti politično stabilnost in čimprej oblikovati vlado. K sodelovanju je povabil stranke, ki niso izključujoče. - Pri nas se bomo na referendumih izrekali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ter o uporabi konoplje, je odločil državni zbor. Datum še ni znan. Poslanci so sprejeli tudi novelo o zdravniški službi, ki širi nabor nalog zdravnikov v času stavke. - Bayern in Real Madrid sta druga polfinalista nogometne Lige prvakov. Na domačem prvenstvu pa se je v Stožicah odvil tretji večni derbi te sezone, ki ga je z 1:0 osvojil Maribor.

Jutranja kronika Evropski voditelji podprli sankcije proti Iranu in zagotovili podporo Ukrajini

Voditelji Evropske unije so obodili nedavni iranski napad na Izrael in podprli uvedbo sankcij proti islamski republiki. Kot je pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel bodo sankcije uprte proti iranskim podjetjem, ki proizvajajo brezpilotne letalnike in rakete. Ob tem so voditelji po besedah Michela pozvali k takojšnjemu premirju in dostavi zadostne količine humanitarne pomoči v Gazo ter se zavzeli za rešitev dveh držav. V oddaji tudi: - Na hrvaških parlamentarnih volitvah znova zmaga HDZ-ju - Državni zbor sprejel novelo zakona o zdravniški službi in potrdil predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov - V Logatcu uvedli digitalno platformo, ki bo v pomoč predvsem občanom

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Politične posledice iranskega napada na Izrael v ospredju evropskega vrha; voditelji Unije tudi o vojni v Ukrajini

Evropska unija bi morala sprejeti nove ukrepe proti Iranu, je ob prihodu na vrh povezave poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Sankcije bi morale biti po njegovih besedah usmerjene predvsem proti tamkajšnjim proizvajalcem balističnih raket in brezpilotnih letalnikov. V oddaji tudi o tem: - Pisatelji na srečanju PEN na Bledu enotni v obsodbi obeh strani v vojni v Gazi - Število smrtnih žrtev med ruskimi vojaki v Ukrajini v dveh letih preseglo 50 tisoč - Gruzija bi se lahko s potrditvijo zakona o tujih agentih oddaljila od Evrope in približala Rusiji

Studio ob 17.00 Težave slovenskega gradbeništva

Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje

Dogodki in odmevi Začetek izredne seje državnega zbora v znamenju protesta opozicije

Začetek izredne seje državnega zbora so zaznamovali postopkovni zapleti in prekinitve. Opozicija je najprej želela umik predloga za posvetovalni referendum o uporabi konoplje v medicinske namene z dnevnega reda, zatem pa, da se umakne še predlog za posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ko bi morali glasovati o dnevnem redu in začeti sejo, pa sta sledili še nesklepčnost in prekinitev seje. Druge teme: - Razmere v večini bolnišnic se zaradi zdravniške stavke po večini drastično ne poslabšujejo, so pa velike težave pri nenujnih kirurških posegih. - Slovensko gradbeništvo v primežu podražitev in pomanjkanja kadrov. - Na Hrvaškem volijo parlament, zmaga se obeta stranki HDZ.

Aktualna tema Slovensko gospodarstvo osvaja Kitajsko

Ob uradnem obisku zunanje ministrice Tanje Fajon na Kitajskem je v to azijsko velikanko odpotovala tudi največja gospodarska delegacija v zadnjih 15 letih. Približno 50 podjetij – od Luke Koper, Krke, Pošte Slovenije, Hisense Gorenje, do Cosylab in turističnih podjetij. Gospodarsko sodelovanje med državama se krepi, menjava je presegla 7 milijard evrov, a skoraj v celoti na račun našega uvoza s Kitajske. Obisk je tudi poskus, da bi to vsaj nekoliko uravnotežili. O gospodarskih trendih, priložnostih in očitkih na račun presežne kitajske proizvodnje in dumpinških cen smo se pogovarjali s predsednikom slovensko-kitajskega poslovnega sveta Žigom Vavpotičem, najprej pa nam je glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc orisal značilnosti dozdajšnjega gospodarskega sodelovanja in gospodarski pomen Kitajske za Slovenijo.

Aktualna tema Položaj žensk v poklicih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike

Družbena pričakovanja, predsodki in spolni stereotipi so glavni razlogi za neenake možnosti žensk v znanosti, ki so jih izpostavile udeleženke okrogle mize. Ta je potekala včeraj v ljubljanski mestni hiši, in sicer v okviru cikla WISE 2024, katerega namen je reševanje spolne neenakosti v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, in o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, v tokratni Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.

Po Sloveniji V Ljubljani primanjkuje 4 tisoč neprofitnih najemnih stanovanj

Drugi poudarki oddaje: - V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor načrtujejo za več kot 80 milijonov evrov naložb. - V Radovljici so odprli nov objekt z 10-imi najemniškimi stanovanji za starejše. - v Kozjem številne naložbe ob častitljivi obletnici prve omembe kraja. - Sklad za pomoč ljudem v stiski novomeškega Rdečega križa v 25-ih letih razdelil za več kot 2,2 milijona evrov pomoči

Danes do 13:00 Razmere v večini bolnišnic se zaradi zdravniške stavke po večini drastično ne poslabšujejo

Predstavniki ministrstva za zdravje so se na današnjem sestanku z direktorji zdravstvenih zavodov seznanili z razmerami in potekom dela v času stavke sindikata Fides. Razmere so različne, največje težave se kažejo v vse večjih zaostankih pri nenujnih kirurških posegih, je povedala ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Državni zbor bo danes obravnaval novelo zakona o zdravniški službi, ki širi nabor storitev v času zdravniške stavke. Preostale novice: Vlada potrdila predlog novele, ki zaostruje pogoje prikritega pridobivanja podatkov. Izrael vztraja, da se bo maščeval za iranski napad in nadaljuje neusmiljene napade na Gazo. Luka Koper v veliko digitalno preobrazbo, tudi s pomočjo umetne inteligence.

Več

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvič Z nekom

O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Evolucija užitka Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.

Prvič Razmerje

Resna veza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katero so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj jim je v zvezi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju in kaj imajo z razmerji opraviti memi!

Prvi na maturi Ujeti v Gogi in zavodu Svoboda osvobaja

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Na pravi strani Marta Kos in Zvezdan Martič o Zavezi 50-50

V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.

Umetnost možnega Kotlar, politik, kandidat, vohun – Darijan Košir (Dnevnik) in Uroš Esih (Delo)

Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!

Prvič Niti prvič

So stvari, za katere si vsi želimo, da jih nihče ne bi doživel niti prvič. Spolno nasilje je gotovo nekaj takšnega, a žal so mladi, ki so se srečali na snemanju oddaje, doživeli tudi to. Kako so se soočali s težkimi izkušnjami, kje iskati pomoč in kako postaviti meje, je le nekaj vprašanj, na katera so odgovarjali. V tem delu bomo obravnavali spolno nasilje, zato lahko slišano sproži spomine na travmatične izkušnje. Poslušaj torej takrat, ko imaš ob sebi podporo, ki jo potrebuješ.

Na pravi strani Kako mladi mislijo in živijo enakost spolov?

Na pravi strani sta bili tokrat voditeljici in urednici, avtorici televizijske oddaje in podkasta Prvič, Urška Henigman in Neža Prah Seničar. Govorile smo o tem kako mladi razmišljajo o medsebojnih odnosih, o spolnosti, nasilju, enakosti in spoštovanju različnosti. Spregovorile pa smo tudi o sovražnih odzivih določenega dela javnosti na oddajo, ki zrcalijo še vedno dobro usidran patriarhat v naši družbi.

Prvič Klikam

Pornografija je samo en klik stran. Čeprav ta ni namenjena mladim, jo veliko otrok prvič vidi že v osnovni šoli. Pornografija ne prikazuje resnične spolnosti, pravilno ugotavljajo mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in se spominjali, kdaj so sami prvič kliknili na pornografske posnetke oziroma jim jih je pokazal nekdo drug. Pogovarjali so se brez dlake na jeziku, zato naj mlajši od 12 let oddajo poslušajo ob spremstvu staršev ali skrbnikov.

Več

41 stopinj vročine Adam's Song

V oddaji poslušamo skladbe I Love You Z.J.Q (Boško Petrović/Lojze Krajnčan) - solist Boško Petrović, Adam's Song (David Jarh/Aleš Avbelj) - solista Blaž Jurjevčič in Tomaž Gajšt ter Fragmentations (Michael Abene) - igrata Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija, solisti Tadej Tomšič, Aleš Suša in Emil Spruk.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Pstote

S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.

Prva vrsta Mind Tree

V Prvi vrsti nastopa zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel. Trio predstavlja tako skladbe z albuma Catharsis, kot tudi nove skladbe.

Etnofonija A.G.A Trio: Araxes

A.G.A Trio: Araxes. Južnokavkaški glasbeni pogovori turškega večinstrumentalista, armenskega mojstra duduka in gruzinskega harmonikarja. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/11/a-g-a-trio-araxes/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 14. 4. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, ritem & bluz, fusion, džez, bluz, reggae, afriško urbano glasbo, newyorško salso, glasbo Kube, Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni format »groove-road tripa« živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 14. 4. 2023

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Vollmaier: Ligeti

Tokrat poslušamo posnetek koncerta Vollmaier: Ligeti. Lani smo namreč zaznamovali 100. obletnico rojstva tega madžarskega skladatelja. Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier je po projektih Kind of Laibach ter Hvalnica prijateljstvu, za katera je zajemal iz glasbe zasedbe Laibach ter Friedricha Nietzscheja, zdaj segel po glasbi madžarskega skladatelja Györga Ligetija. Koncert nosi podnaslov Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu, saj je Vollmaier v svojem študijskem procesu našel zanimivo povezavo med performativnim umetnikom Josephom Beuysom in Györgyem Ligetijem. Kot osnovo za svoje ustvarjanje je vzel tri Ligetijeve skladbe: Musica Ricercata št. 1, Etuda št. 4 in L'escalier du diable – Hudičeve stopnice. Vsaka izmed Ligetijevih skladb dobi dve Vollmaierjevi variaciji, tudi z drugačnim zvočnim pomenom, saj se na trenutke poigrava z dodano elektroniko. Koncert je bil posnet 11. aprila 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, za posnetek pa so poskrbeli tonska mojstra Tadej Tadič in Marko Turel, glasbeni producent Tone Jurca ter asistent Peter Križ.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00, Prvi posnetki Ansambla Lojzeta Slaka

Kot naslov pove, tokrat poslušate skladbe z dveh velikih in male plošče Ansambla Lojzeta Slaka, izdanih v obdobju med letoma 1965 in 1966. In še naslovi plošč: Kadar pa mim' hiš'ce grem (1965), Sezidal sem si vinski hram (1966) in Sinko, ne sprašuj (1966). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Mineva 109 let od rojstva Billie Holiday

109 let mineva od rojstva ene izmed najboljših džezovskih vokalistk vseh časov, Billie Holiday. Čeprav ni bila šolana pevka, je znala s svojim glasom in čustvi, ki jih je vložila v vsak nastop, začarati občinstvo. Skladbe, ki jih je prepevala so odsevale njeno burno, samouničevalno zasebno življenje, ki je na žalost večkrat zasenčilo njen talent. Čeprav je umrla mlada- stara komaj 44 let, se je v glasbeno zgodovino zapisala kot legendarna pevka, ki je pomembno vplivala na ameriško glasbo, na razvoj bluesa in na generacije mlajših pevk. V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj njenih odličnih interpretacij.

41 stopinj vročine Tomaž Gajšt

Oddaja je namenjena trobentaču Tomažu Gajštu. V njej poslušamo posnetek pogovora, ki je nastal leta 2016, ter skladbi Bye Bye Byegones (Tomaž Gajšt/Tadej Tomšič) in Sleepless Thoughts (Tomaž Gajšt/Aleš Avbelj).

Etnofonija Palestina – glasba intifade

Palestina – glasba intifade. Antološka kompilacija založbe Virgin iz leta 1989. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/04/palestina-glasba-intidafe/

Več

Lahko noč, otroci! Sila zamotan problem; Telefon

Živali telefonirajo avtorju in mu razglašajo svoje težave … Pripoveduje: Brane Miklavc. Avtor literarnega dela: Tone Pavček. Avtor literarnega dela: Kornej Ivanovič Čukovski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Prvič Z nekom

O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.

Lahko noč, otroci! Kanglica kaše

Od vseh dobrih jedi na svetu je je najboljša … Pripoveduje: Elvira Kralj. Napisala: Kristina Brenk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Lahko noč, otroci! Če Maja ne more spati

... samo v sanjah se lahko igra s kužkom … Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

RIO radijska igra za otroke Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 2. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje ter se na koncu vrne k svojemu prijatelju, gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V drugem delu se Ljudmila na svoji poti ustavi v motelu in se seznani z lastnicama, sestrama Bredo in Maro, v obcestnem Agimovem kiosku spozna pravi pravcati muzej pozabljenih stvari, ob naletavanju prvih snežink pa sreča samotarskega filozofa dr. Brzzinija. Ob koncu igre boste slišali tudi pogovor z avtorico Mašo Ogrizek. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Lahko noč, otroci! Ptiček kraljiček

Kralj Ludovik Ljubeznivi je vsem poklonil telefone … Pripoveduje: Marijana Klanšek. Napisal: Josef Guggenmoos. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Huda muska Vloga glasbe v oglaševanju

Glasba kot samostojna umetnost učinkuje na naše počutje, občutke in razpoloženje. Kaj pa če glasba samo del neke večje zgodbe? Kakšen prostor, funkcijo in namen ima glasba v oglaševanju in medijski komunikaciji se je Andrej Prezelj pogovarjal s Tomažem Apohalom, glasbenikom, kreativnim direktorjem, predavateljem in soustanoviteljem agencije Youtree.

Hudo! O odgovornosti z novinarji z OŠ Šenčur

Z novinarskimi delavnicami smo bili na OŠ Šenčur, kjer so se mladi novinarji s svojimi vrstniki in učitelji pogovarjali o odgovornosti. Kako so mladi odgovorni do sebe, drugih in okolja? In kako lahko k večji odgovornosti pripomorejo tudi različni projekti in evropske izmenjave učencev? Več v oddaji Hudo!

Kulturomat Jon Likar

Osnovnošolec Jon Likar je strasten kitarist. Svojo glasbeno pot je začel s klasično kitaro, zadnje leto pa raje preigrava električno. 14-letni glasbenik je bil letos sprejet na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kot svoj največji dosežek pa šteje bronasto priznanje na tekmovanju v Palmanovi. Zakaj meni, da je električna boljša kot klasična kitara, pa izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.

Radijski ringaraja Kako otroci skrbijo za vrt?

Narava se je prebudila, zato na vrtu, njivah in kmetijah opravljajo številna dela. Kako na vrtu pomagajo otroci, kako skrbijo za rastline, rože in drevesa? Z učenci osnovne šole Šenčur gremo na vrt!

Več

Sami naši Dopolnilni pouk srbskega jezika na OŠ Trnovo, Dan hrvaškega jezika na Filozofski fakulteti, Feministični pevski zbor Z´borke praznuje

Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.

Naše poti V Kočevju so za dan Romov pripravili največje obeležje doslej

Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.

Sotočja Z lutko v boj za enakopravnost jezikov

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.

Slovencem po svetu Po Sydneyu tudi Slovenci v Melbournu zagnali svojo radijsko oddajo

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

Sami naši Kafana kot kulturna dediščina, antologija punk glasbe in svetovno znana kitaristka kosovskih korenin

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj o glasbi pogovarjamo z mednarodno priznano nemško glasbenico kosovskega rodu Ibadet Ramadani ter z Vinkom Barićem, umetnikom iz Splita, ki je v Ljubljani predstavil svojo antologijo punka. Na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu pa po obsežnih raziskavah pričakujejo, da se praksa kafanske označi za del nesnovne kulturne dediščine Srbije. O tem govori Sanja Iguman Glušac.

Naše poti Kongres Romov leta 1971 v Londonu je bil velika budnica svetu

Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš posnela v Barceloni. Ob svetovnem dnevu Romov pa se je v Sloveniji zvrstilo lepo število prireditev. Tokrat prinašamo utrinke z osrednje prireditve v Murski Soboti in prireditve v Mariboru.

Sotočja Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?

Slovencem po svetu Učitelji slovenščine iz evropskih držav na strokovnem srečanju v Ljubljani

V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.

Sami naši Jurica Pavičić o svoji knjigi "Knjiga o jugu", druga studijska plošča Tomislava Đudarića – Đutka, s Platorjem Gashijem o študiju albanskega jezika na univerzi v Münchnu

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj gostimo glasbenika Tomislava Đudarića - Đutka, ki je lani izdal svojo drugo studijsko ploščo s skupino Plodovi zemlje. Pogovorili smo se tudi z magistrom Platorjem Gashijem, ki je v albanski javnosti znan kot pisatelj, glasbenik in jezikoslovec. Manj znano je, da je tudi lektor za albanski jezik na univerzi v Münchnu. Na začetku oddaje pa Jurica Pavičić, priznani hrvaški pisatelj in publicist, ki je pripovedoval o svoji knjigi ‘Knjiga o jugu’, v kateri turizem označuje za »poljub smrti«.

Naše poti Po poti romskih glasbenikov

Poteka triletni raziskovalni projekt Romski glasbeniki v Sloveniji: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije, ki raziskuje in preučuje romske glasbenike in njihove glasbene prakse tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Prinašamo zanimive informacije o romskih glasbenikih nekoč, dokopali smo se tudi do arhivskih posnetkov z enega od njihovih nastopov. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Za glasove na domačem delu se potegujejo zasedba Gugutke s skladbo Turskih Beach in Arben Avdula s skladbo So acilo tar mo sastipe. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo The sound of love v izvedbi Isa Mashine A toita' las flores de mayo, ki jo prispeva Estrella Morente.

Sotočja Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Svetovalni servis Električna kolesa

Ko govorimo o elektromobilnosti, imamo najpogosteje v mislih električne avtomobile ali električne skiroje, a dejstvo je, da je v zadnjih letih pravi razmah doživel tudi trg električnih koles; po podatkih Statističnega urada smo leta 2017 uvozili nekaj manj kot 1.500 električnih koles, 4 leta pozneje pa že več kot 16.000. Glede na številne kategorije in podkategorije električnih koles ter vse večje število proizvajalcev in modelov, je izbira najprimernejšega kolesa vse prej kot lahka naloga. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu električnega kolesa in pri njegovem vzdrževanju, kako je z življenjsko dobo baterije, dobavljivostjo e-koles in njihovo ceno? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Uroš Brezovec, predsednik društva električnih kolesarjev Slovenije.

Radiosfera Kako posnameš skriti čas?

Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.

Ob osmih Borčić Bernard: Tudi velika volilna udeležba (še) ni odnesla Plenkoviča

Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je Hrvaška demokratična skupnost dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj jevečina političnih strank že vnaprej napovedalo, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčič Bernard.

Ultrazvok Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon

Jutranja kronika Unija podprla nove sankcije proti Iranu po njegovem napadu na Izrael

Unija bo zaradi napada na Izrael uvedla nove sankcije proti Iranu, so se prvi dan zasedanja strinjali evropski voditelji. Kot je pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nameravajo sankcionirati podjetja, ki so pomembna za izdelavo dronov in raket. Voditelji so tudi pozvali h končanju spopadov v Gazi ter poudarili nujnost dobave sistemov zračne obrambe Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Na včerajšnjih hrvaških parlamentarnih volitvah je slavila HDZ premierja Andreja Plenkovića. Ta je napovedal, da se bodo koalicijski pogovori začeli že to jutro. Kot je poudaril, je ključna naloga zagotoviti politično stabilnost in čimprej oblikovati vlado. K sodelovanju je povabil stranke, ki niso izključujoče. - Pri nas se bomo na referendumih izrekali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ter o uporabi konoplje, je odločil državni zbor. Datum še ni znan. Poslanci so sprejeli tudi novelo o zdravniški službi, ki širi nabor nalog zdravnikov v času stavke. - Bayern in Real Madrid sta druga polfinalista nogometne Lige prvakov. Na domačem prvenstvu pa se je v Stožicah odvil tretji večni derbi te sezone, ki ga je z 1:0 osvojil Maribor.

Duhovna misel Janez Vodičar: Obljubljati nebesa

Naj bo dan, spoštovane poslušalke, poslušalci, poln upanja in že pred večerom vam želim prijetne sanje. No, bi mi marsikdo odvrnil, težek dan je pred mano; delo, ki ga moram opraviti, mi ne dovoljuje sanjarjenja in praznega upanja. Upanje je v mojih rokah in mojem trdem delu, vse drugo so prazne besede, bi dodali drugi. Drži! Ljudje, ki sanjarijo pri belem dnevu, so pogosto drugim v breme. Ne vabim k sanjam, ki bi nas trgale od življenja. Sanje in upanje morajo biti del življenja, ki ga živimo tukaj, zdaj. Verjetno ste že prebrali ali slišali kakšno pripoved o puščavskih popotovanjih. Čeprav je danes veliko laže potovati skozi neizmerne daljave, kot je bilo nekoč, je to še vedno polno tveganja. Vsi, ki so se kdaj izgubili sredi neizmerne, neobljudene puščave in se potem rešili, govorijo o pogumu, ki so ga takrat potrebovali. Če bi tavajoči izgubili pogum, bi bilo po njih. Brez poguma ne bi šli naprej. Pri tem pa se morajo varovati pred slepilom lahkih rešitev, kot so fatamorgane, prividi oaz. Kljub vsemu, tako trdijo, pa moraš imeti pred očmi oazo, saj samo dokler imaš vero, da je tam nekje obljuden svet, boš šel naprej. Pred kratkim sem poslušal neko žensko; z možem se že osem let trudita, da bi dobila otroka. Vsi, ki smo jo poslušali, bi ji radi dali upanje. Hkrati pa nismo hoteli dajati lažnih obljub. Kako naj opogumimo take ljudi? Je dobro lagati? Prav iz blodnje po puščavi se lahko naučimo kaj za svoje življenje. Prividi oaze so lahke rešitve in ženski, ki čuti praznino, ker nima svojih otrok, bi lahko tak privid dal lažno upanje, da se bo vse čez noč uredilo. Z lahkoto si zamisli lastno družino z otroki, privid, ki je le blodnja, hitra rešitev. Vseeno pa mora imeti upanje, ki jo bo vodilo naprej. V puščavi veš, kje je in kakšna je oaza, šele takrat, ko si tam. Tej ženski smo lahko vlili pogum le tako, da smo ji pokazali, kako lahko napolni prazen prostor svoje družine s tem, kar je zanjo dosegljivo. Da še bolj ceni ljubezen svojega moža, da z veseljem sprejema svoje nečakinje in nečake. Ni treba pozabiti na bolečino, le odpre naj svojo praznino za tiste, ki so že okoli nje. Če ne bom verjel in sanjal, da mi danes lahko prinese kaj lepega, bo šlo božje kraljestvo mimo mene. Vsem nam želim, da bi vsaj malo verjeli, da so nebesa malo že del našega življenja in da jih bo še več, če bomo nebeške sanje vsaj malo zaživeli.

Jutranja kronika Evropski voditelji podprli sankcije proti Iranu in zagotovili podporo Ukrajini

Voditelji Evropske unije so obodili nedavni iranski napad na Izrael in podprli uvedbo sankcij proti islamski republiki. Kot je pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel bodo sankcije uprte proti iranskim podjetjem, ki proizvajajo brezpilotne letalnike in rakete. Ob tem so voditelji po besedah Michela pozvali k takojšnjemu premirju in dostavi zadostne količine humanitarne pomoči v Gazo ter se zavzeli za rešitev dveh držav. V oddaji tudi: - Na hrvaških parlamentarnih volitvah znova zmaga HDZ-ju - Državni zbor sprejel novelo zakona o zdravniški službi in potrdil predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov - V Logatcu uvedli digitalno platformo, ki bo v pomoč predvsem občanom

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Sami naši Dopolnilni pouk srbskega jezika na OŠ Trnovo, Dan hrvaškega jezika na Filozofski fakulteti, Feministični pevski zbor Z´borke praznuje

Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.

Radijski dnevnik Politične posledice iranskega napada na Izrael v ospredju evropskega vrha; voditelji Unije tudi o vojni v Ukrajini

Evropska unija bi morala sprejeti nove ukrepe proti Iranu, je ob prihodu na vrh povezave poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Sankcije bi morale biti po njegovih besedah usmerjene predvsem proti tamkajšnjim proizvajalcem balističnih raket in brezpilotnih letalnikov. V oddaji tudi o tem: - Pisatelji na srečanju PEN na Bledu enotni v obsodbi obeh strani v vojni v Gazi - Število smrtnih žrtev med ruskimi vojaki v Ukrajini v dveh letih preseglo 50 tisoč - Gruzija bi se lahko s potrditvijo zakona o tujih agentih oddaljila od Evrope in približala Rusiji