Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi
“Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre)
Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitev Goriške nadškofije je pomenila konec oglejskega patriarhata, v katerega je sodilo takrat tudi skoraj celotno ozemlje današnje Slovenije. V 250-letni zgodovini goriške nadškofije so imeli pomembno vlogo tudi Slovenci. Že prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems, ki je bil plemiškega rodu, je pisal in pridigal v latinskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Goriška nadškofija je dala Slovencem tudi prvega kardinala Jakoba Missio. Do druge svetovne vojne je bilo od 60 do 75 odstotkov prebivalcev goriške nadškofije slovenskega rodu.
Cerkvenoupravno strukturo goriške nadškofije je določila bula Sacrosanctae Militantis Ecclesiae, izdana 18. aprila 1752.
